Zgodovina domenskega imena

Vsak dan jih vtipkate, ne da bi o tem razmišljali: weboke.nl, wikipedia.org, google.com. Toda od kod pravzaprav izvira takšno domensko ime? Kdo se je domislil, da morajo računalniki dobiti ime, katera pripona je bila prva in katero domensko ime je bilo prvo na svetu? V tem članku Vas popeljemo od telefona na mizi v Kaliforniji do več kot 400 milijonov domenskih imen danes. Na poti bomo naleteli na podstavek za pivo, računalnik velik kot hladilnik in Nizozemca, ki je deset tisoč domenskih imen registriral ročno.

Pred domenskim imenom: en seznam za celoten internet

V sedemdesetih letih internet še ni obstajal. Obstajal je ARPANET, omrežje nekaj deset računalnikov univerz in ameriškega ministrstva za obrambo. Vsak računalnik je imel številko, in ker si nihče ne more zapomniti številk, so dobili tudi ime. Ta imena so bila zapisana v eni sami besedilni datoteki: HOSTS.TXT.

To datoteko je vodila Elizabeth "Jake" Feinler s svojo ekipo pri Network Information Center pri SRI v Kaliforniji. Če ste želeli priklopiti nov računalnik ali spremeniti ime, ste med uradnimi urami poklicali NIC, Jake ali sodelavec pa je podatek vnesel. Nato je moral vsak računalnik v omrežju znova prenesti celotno datoteko. Dokler je bilo nekaj sto računalnikov, je to dobro delovalo. Okoli leta 1983 je bilo računalnikov že toliko, da se je datoteka spreminjala skoraj vsak dan, imena so si bila v napoto druga drugemu, samo prenašanje datoteke pa je požrlo precejšen del omrežnega prometa.

1983: Paul Mockapetris nariše drevo

Rešitev je prišla od Paula Mockapetrisa, raziskovalca na University of Southern California. Novembra 1983 je v dveh dokumentih, RFC 882 in RFC 883, opisal sistem domenskih imen (Domain Name System). Njegov sodelavec Jon Postel, ki je vodil evidenco številk in imen interneta, ga je prosil, naj pet konkurenčnih predlogov združi v en sam sistem.

Mockapetrisova zamisel je pravzaprav zelo preprosta: namesto enega seznama, ki ga mora upravljati vsak, ustvarite drevo. Na vrhu je koren, pod njim pripone, pod vsako pripono pa imena. Vsaka veja je odgovorna za svoj del. Primerjajte to s poštnim naslovom: država ve, za katero mesto gre, mesto ve, za katero ulico, ulica ve, za katero hišo. Nikomur ni treba poznati vseh naslovov na svetu, pa vendar pošta vseeno pride na cilj. Ta sistem uporabljamo še danes, z milijardami poizvedb na dan. Samo SIDN, upravljavec pripone .nl, jih dnevno obdela približno štiri milijarde.

Leto kasneje so štirje študenti v Berkeleyju napisali prvo programsko opremo, ki je sistem dejansko spravila v pogon, BIND. Poznejša različica te programske opreme še danes poganja velik del vseh imenskih strežnikov (nameserver) na svetu.

1. januar 1985: prve pripone

Katera pripona je bila torej prva? Tu gre za remi. 1. januarja 1985 je hkrati zaživelo prvih sedem pripon: .com, .net, .org, .edu, .gov, .mil in .arpa. Imena so bila leto prej določena v dokumentu RFC 920, zamislila pa jih je ekipa Jake Feinler: .com za podjetja (commercial), .org za organizacije, .edu za univerze, .gov za ameriško vlado, .mil za vojsko. Bilo je leto 1985 in internet je bil še tako ameriški, da se nikomur ni zdelo nenavadno, da je "vlada" preprosto pomenila ameriško vlado.

Šele novembra 1988 se je pridružila osma, .int, na zahtevo Nata. Nato je dvanajst let vladal mir.

15. marec 1985: symbolics.com, prvo domensko ime

In zdaj vprašanje, ki ga želi vsak izvedeti: katero domensko ime je bilo prvo sploh? To je symbolics.com, registrirano 15. marca 1985 s strani podjetja Symbolics iz Cambridgea v zvezni državi Massachusetts. Symbolics je izdeloval tako imenovane stroje Lisp, računalnike za raziskovalce umetne inteligence. Tak stroj je bil približno velik kot hladilnik. Lepa podrobnost: njihovi računalniki so ustvarili animacije za nekaj filmov Star Trek, podjetje pa je omenjeno tudi v romanu Jurski park.

Kako izjemno je bilo to, pokaže tempo, ki je sledil. V celem letu 1985 je bilo registriranih natanko šest domenskih imen .com: po Symbolicsu so sledili bbn.com (24. april), think.com (24. maj), mcc.com (11. julij), dec.com (30. september) in northrop.com (7. november). Leta 1986 so prišla velika imena: xerox.com, hp.com, ibm.com, sun.com, intel.com in att.com. Apple je registriral apple.com 19. februarja 1987, Microsoft se je pridružil šele 2. maja 1991, amazon.com je prišel 1. novembra 1994 in google.com 15. septembra 1997. Zabavno je, da je facebook.com obstajal že od 29. marca 1997, osem let preden ga je kupil Facebook. Leta 1992, sedem let po začetku, še ni bilo niti 15.000 domenskih imen .com. Zdaj jih je več kot 166 milijonov.

Podjetje Symbolics že dolgo ne obstaja več, domensko ime pa še vedno. Avgusta 2009 je bil symbolics.com prodan vlagatelju v domenska imena in še danes je na spletu dostopen kot majhen spomenik.

Za popolnost: Skandinavci z domeno nordu.net trdijo, da imajo najstarejše domensko ime na svetu, ker je obstajalo že 1. januarja 1985. Vendar je bil to dan, ko so bile ustvarjene same pripone, nordu.net pa je bilo ime omrežnega vozlišča in ne navadna registracija. Symbolics.com je prvo domensko ime, ki ga je podjetje res zahtevalo in prejelo.

Tudi druge pripone so imele svoje prvence. 24. aprila 1985 je pet univerz hkrati dobilo ime .edu (berkeley.edu, cmu.edu, purdue.edu, rice.edu in ucla.edu), junija 1985 je bil css.gov prvo vladno ime, 10. julija 1985 pa je Mitre registriral prvo ime .org: mitre.org.

Podstavek za pivo v Amsterdamu: kako so države dobile svojo pripono

Vse te pripone so bile ameriške. Pri Centrum voor Wiskunde en Informatica (CWI) v Amsterdamu sta se Teus Hagen in Piet Beertema to zdela nekoliko čudno. Hagen je leta 2026 za NOS povedal, kako je potekalo: pripone .edu, .gov in .com so se jim zdele preveč ameriške, zato sta na podstavku za pivo skicirala pripone .nl in .be, po vzoru oznak držav na avtomobilskih registrskih tablicah. Ker je Nemčija na svojih tablicah uporabljala le eno črko (D), kar se je zdelo premalo, sta se odločila za dve črki. "Na vsakem tovornjaku vidim svoj podpis," še danes ponosno pravi Hagen.

Uradna podlaga je postal obstoječi seznam ISO z dvočrkovnimi oznakami držav. Jon Postel je pripone držav dodeljeval po preprostem pravilu: kdor je prvi resno zaprosil za pripono svoje države in je bil pripravljen prevzeti odgovornost zanjo, jo je dobil. Tako je bil ves svet v nekaj letih razdeljen, brez pogodbe, brez sestanka, po elektronski pošti.

Na papirju je bila .us prva pripona države, ustvarjena 15. februarja 1985. Sledili sta .uk in .gb 24. julija 1985 (Britanci so v svojem omrežju že uporabljali "uk" in niso želeli preiti na uradno oznako gb, ki zato nikoli ni bila uporabljena), .il za Izrael 24. oktobra 1985 in .au za Avstralijo 5. marca 1986. Vendar so bile te prve pripone omejene ali pa še niso bile resnično v uporabi. Prva pripona države, ki je dejansko zaživela zunaj Združenih držav, je bila .nl.

25. april 1986: Nizozemska dobi .nl

Piet Beertema, sistemski administrator pri CWI, je spomladi leta 1986 napisal uradno prošnjo Jonu Postelu. Pričakoval je dolg postopek. Dva tedna kasneje je prejel odgovor, ki je v bistvu pomenil: odobreno, kar dajte. Beertema je bil po lastnih besedah "resnično osupel". Postel mu je še pripisal, da je prvi, ki registrira nacionalno pripono. 25. aprila 1986 je .nl postal dejstvo.

1. maja 1986 je Beertema registriral prvo domensko ime .nl in že ste uganili: cwi.nl, za svojega lastnega delodajalca. To ime obstaja še danes. Kdor pogleda podatek whois pri SIDN, bo sicer videl 30. april, dan kraljice. To je posledica tega, da je SIDN leta 2012 prešel na svetovni čas UTC, zaradi česar so se vsi stari datumi registracij premaknili za en dan. Beertema vztraja, da je bilo to 1. maja, in sam je bil pri tem zraven.

Drugo ime .nl je bilo hse.nl Hogeschool Eindhoven, 17. maja 1986. Prvih deset je bilo samih univerz, visokih šol in raziskovalnih inštitutov. Prvo veliko podjetje je bilo Philips s philips.nl 24. septembra 1986. To ni šlo brez zapletov: za ime Philips se je prijavilo več ljudi, Beertema pa je moral sam odločiti, kdo ga dobi. Med letoma 1986 in 1991 je bilo skupno registriranih manj kot sto domenskih imen .nl.

Kako je potekala registracija? Prošnja je prispela po elektronski pošti, Beertema jo je prebral in ime ročno zapisal v besedilno datoteko na svojem računalniku. Sam je to z zmislom za ironijo imenoval "cutting-edge technology". Deset let je to počel sam, skupno okoli deset tisoč domenskih imen. Prav tako je pripravil komplet za samostojno izdelavo, s katerim so kolegi v drugih evropskih državah lahko vzpostavili svojo lastno pripono. V nekaj letih je skoraj vsa Evropa imela svojo. 17. novembra 1988 ob 14.28 je Nizozemsko poleg tega kot eno izmed prvih dveh držav povezal z NSFNET, predhodnikom interneta, kakršnega poznamo danes. Ni naključje, da mu pravijo Godfather of .nl. Še danes upravlja spletno stran godfatherof.nl.

Leta 1996 je Beertemu to postalo preprosto preveč ("malce se je izmaknilo nadzoru," je sam povedal o tem). 31. januarja 1996 so zato CWI, SURFnet in NLnet ustanovili SIDN, Stichting Internet Domeinregistratie Nederland, ki od takrat skrbi za vse registracije .nl. Od 1. aprila 1996 je domensko ime .nl prvič nekaj stalo. Šele leta 2003 pa so lahko domensko ime .nl registrirali tudi posamezniki; prej je moral biti vlagatelj vpisan pri gospodarski zbornici (Kamer van Koophandel).

1991: splet naredi domensko ime slavno

Do začetka devetdesetih let so bila domenska imena nekaj za raziskovalce in sistemske administratorje. To se je spremenilo, ko je Tim Berners-Lee pri CERN zasnoval svetovni splet (World Wide Web) in ga leta 1991 objavil. Nenadoma je imel vsak razlog, da si zapomni naslov, domensko ime pa je postalo blagovna znamka. Leta 1995 je ameriška vlada sklenila, da registracija ni več brezplačna: Network Solutions je smel za dve leti zaračunati 100 dolarjev. Leta 1998 je bil ustanovljen ICANN za upravljanje celotnega sistema, leta 2000 pa je Verisign kupil podjetje Network Solutions za 21 milijard dolarjev. Podjetje, ki je leta 1995 zamenjalo lastnika za 4,7 milijona dolarjev.

Tudi na Nizozemskem je šlo hitro. Milijonto domensko ime .nl je bilo registrirano 19. decembra 2003 (verzeker-online-zelf.nl), dvomilijonto 10. avgusta 2006 (shop4business.nl), petmilijonto leta 2012 in šestmilijonto 18. junija 2020 (deyogiclub.nl). Zdaj je domenskih imen .nl več kot šest milijonov, zaradi česar je Nizozemska četrta pripona države na svetu. Od vseh nizozemskih spletnih strani jih približno sedemdeset odstotkov uporablja ime .nl. Najdražje domensko ime .nl vseh časov je bilo vakantie.nl, leta 2007 prodano za 2,5 milijona evrov.

Domensko ime kot zlata žila

Kjer so imena redka, poteka trgovanje. Najdražje domensko ime, katerega cena je znana, je ai.com: leta 2025 prodano za 70 milijonov dolarjev. Pred tem je bil na vrhu voice.com, kupljen leta 2019 za 30 milijonov dolarjev. Druge vrhunske prodaje: 360.com (17 milijonov, 2015), chat.com (15,5 milijona, 2023), sex.com (13 milijonov, 2010) in hotels.com (11 milijonov, že leta 2001). Za primerjavo: novo domensko ime .nl pri WebOké stane nekaj evrov na leto. Biti morate le hitrejši od ostalih.

Nove pripone: od .info do .amsterdam

Petnajst let je ostalo pri izvirnih priponah in oznakah držav. Novembra 2000 je ICANN izbral prve nove: .info, .biz, .name, .pro, .aero, .coop in .museum. Leta 2004 so sledile med drugim .mobi, .travel, .jobs in .cat (za Katalonijo, ne za mačke). 5. maja 2010 so prvič zaživele pripone v drugi pisavi, v arabščini za Egipt, Saudovo Arabijo in Združene arabske emirate, dobrih teden dni kasneje pa jim je sledila ruska pripona .рф.

Veliki preboj je prišel leta 2012, ko je ICANN sistem odprl za vsakogar z dobrim načrtom in trdno denarnico. Prispelo je 1.930 vlog. Prve nove pripone so bile podpisane julija 2013, februarja 2014 pa je kot prva latinska novinka zaživela .guru. Nizozemska je sodelovala: .frl za Frizijo obstaja od 22. avgusta 2014, .amsterdam pa od 20. novembra 2014. Trenutno obstaja več kot 1.200 generičnih pripon, od .app do .zuerich.

Internet v številkah

Sredi leta 2026 je svet prvič presegel 400 milijonov domenskih imen: natančneje 401,6 milijona. Od tega jih je 166,6 milijona .com in 148,6 milijona pripon držav. Največja pripona države je .de z dobrimi 17 milijoni imen; .nl je z dobrimi šestimi milijoni na četrtem mestu. Ni slabo za podstavek za pivo.

Kaj pa weboke.nl?

Seveda smo to kar hitro preverili. Weboke.nl je bil registriran 22. aprila 2005. To je natanko tri dni pred devetnajsto obletnico .nl in šest dni preden je zaživela .eu: ta pripona je bila ustvarjena šele 28. aprila 2005. Weboke.nl je torej starejši od evropske pripone, starejši od Twitterja in starejši od iPhona. V trenutku naše registracije je bilo približno poldrugi milijon domenskih imen .nl; do dvomilijontega bi minilo še dobro leto dni. V primerjavi s cwi.nl smo mladostniki, toda v letih domenskih imen smo že spoštovanja vreden dvajsetletnik.

Zgodovina na kratko

• 1974: ena besedilna datoteka, HOSTS.TXT, vsebuje vsa imena računalnikov ARPANET-a.
• November 1983: Paul Mockapetris opiše sistem domenskih imen (Domain Name System).
• 1. januar 1985: pripone .com, .net, .org, .edu, .gov, .mil in .arpa zaživijo.
• 15. februar 1985: .us na papirju postane prva pripona države.
• 15. marec 1985: symbolics.com, prvo domensko ime sploh.
• 25. april 1986: Nizozemska dobi .nl, prvo delujočo pripono države zunaj ZDA.
• 1. maj 1986: cwi.nl, prvo domensko ime .nl.
• 1991: svetovni splet naredi domenska imena zanimiva za vsakogar.
• 1995: registracija prvič nekaj stane, 100 dolarjev za dve leti.
• 31. januar 1996: SIDN prevzame .nl od Pieta Beertema.
• 1998: ustanovljen je ICANN.
• 19. december 2003: milijonto domensko ime .nl.
• 22. april 2005: weboke.nl.
• 28. april 2005: .eu.
• 5. maj 2010: prve pripone v nelatinski pisavi.
• 2014: stotine novih pripon, med njimi .frl in .amsterdam.
• 2026: po vsem svetu več kot 400 milijonov domenskih imen, .nl praznuje 40 let.

Vse pripone držav z datumom nastanka

Spodaj je navedenih vseh 248 pripon držav, ki obstajajo danes, od najstarejše do najmlajše, z datumom, ko je organizacija IANA (ki upravlja koren interneta) ustvarila posamezno pripono. To je trenutek, od katerega je bilo pod to pripono mogoče prvič registrirati domenska imena; prvo pravo ime je navadno sledilo v nekaj dneh do nekaj mesecih. Če iščete določeno državo, uporabite funkcijo iskanja v brskalniku (Ctrl+F ali Cmd+F).

Viri

• SIDN: 40 let domene .nl in mejniki SIDN
• NOS: Štirideseta obletnica .nl
• IANA Root Zone Database (datumi nastanka vseh pripon, pridobljeno oktobra 2026)
• Wikipedia: najstarejša domenska imena, Domain Name System in .nl
• Verisign Domain Name Industry Brief, drugo četrtletje 2026