Modul 1 · 1.3
Register, registrar in imetnik: kdo ureja kaj?
Modul 1: Kaj je DNS? · Čas branja: 7 minut
Učni cilj: Po tej lekciji boste znali razložiti, kdo kaj ureja v zvezi z domeno in kje to preverite.
Ključni pojmi: ICANN, IANA, register (registry) (kot so Register.si (Arnes), DENIC, Verisign), registrar (pooblaščeni registrar), imetnik domene, whois in RDAP, prenosna koda (EPP/Auth koda)
Tri plasti
Okrog vsake domene imajo vlogo tri stranke, poleg Vas kot imetnika domene. Koristno jih je ločevati, saj vsaka ureja nekaj drugega.
1. IANA in ICANN: koren
Na vrhu je koren sistema DNS (lekcija 1.2). Katere vrhnje domene obstajajo in kdo jih upravlja, vodi evidenco IANA (Internet Assigned Numbers Authority). IANA je del ICANN, mednarodne neprofitne organizacije. ICANN določa tudi pravila za generične vrhnje domene, kot sta .com in .org. Za državne domene, kot je .si, vsaka država v veliki meri določa svoja pravila.
2. Register: upravljavec ene vrhnje domene
Vsaka vrhnja domena ima enega upravljavca: register. Ta vodi register vseh domen pod to vrhnjo domeno, pri čemer za vsako ime beleži med drugim imetnika in imenske strežnike. Primeri:
| Vrhnja domena | Register |
|---|---|
.nl | SIDN (Stichting Internet Domeinregistratie Nederland, nizozemski register) |
.de | DENIC |
.be | DNS Belgium |
.eu | EURid |
.com in .net | Verisign |
.org | Public Interest Registry |
Register upravlja tudi imenske strežnike same vrhnje domene. Če nekje na svetu računalnik poizveduje za voorbeeld.nl, mu imenski strežniki domene .nl povedo, na katere imenske strežnike naj se obrne naprej. Temu rečemo delegacija (lekciji 1.4 in 2.1).
3. Registrar: kjer registrirate
Kot posameznik ali podjetje domene običajno ne registrirate neposredno pri registru, temveč pri registrarju: podjetju, ki v Vašem imenu registrira, podaljšuje in spreminja domene. Vaš ponudnik gostovanja je pogosto hkrati tudi Vaš registrar, vendar to ni nujno. Pri SIDN so se registrarji nekoč uradno imenovali "deelnemers" (udeleženci); ta izraz še vedno občasno naletite nanj.
Prek registrarja urejate med drugim:
- registracijo, podaljšanje in prekinitev;
- imenske strežnike Vaše domene;
- podatke imetnika in kontaktnih oseb;
- prenosno kodo (imenovano tudi avtorizacijska koda, koda EPP ali žeton), s katero prenesete domeno k drugemu registrarju;
- pri DNSSEC: posredovanje podatkov o ključu (zapis DS) registru (lekcija 8.1).
Pomembno: registrar ni samodejno stranka, ki upravlja Vaše DNS zapise. To je stranka, ki upravlja imenske strežnike. Pogosto je to ista stranka, lahko pa je tudi druga, na primer če uporabljate Cloudflare (lekciji 2.1 in 7.5).
4. Imetnik: to ste Vi
Imetnik domene (v angleščini registrant) je lastnik domene: oseba ali organizacija, ki o njej odloča. Če prepustite urejanje domene izdelovalcu spletne strani, poskrbite, da ste kot imetnik registrirani Vi (ali Vaše podjetje), in ne izdelovalec. V nasprotnem primeru boste pozneje težko izvedli prenos domene.
Poleg imetnika pogosto obstajajo tudi kontaktne osebe, na primer administrativni in tehnični kontakt. Te so lahko pri drugi stranki. Pri prenosu domene k drugemu registrarju se te pogosto samodejno prilagodijo.
Preverjanje podatkov: whois in RDAP
Bi radi izvedeli, kateri registrar upravlja domeno, kateri imenski strežniki so nastavljeni in kdaj je bila domena registrirana? Uporabite whois ali njegovega naslednika RDAP (Registration Data Access Protocol). Vsak register ponuja funkcijo iskanja, na primer whois Register.si (Arnes) za .si. Obstajajo tudi splošne whois strani.
Odgovor whois je videti približno takole (skrajšano):
Domain name: voorbeeld.nl
Status: active
Registrar: Voorbeeld Registrar B.V.
DNSSEC: yes
Domain nameservers:
ns1.voorbeeldhost.nl
ns2.voorbeeldhost.nl
Creation Date: 1998-05-12Osebnih podatkov posameznikov zaradi pravil o varstvu podatkov (GDPR, Splošna uredba o varstvu podatkov) večinoma ne vidite več. Vidite pa registrarja, stanje in imenske strežnike.
Pazite na razliko:
- whois/RDAP pove, kaj je zapisano pri registru (kateri imenski strežniki so navedeni);
- DNS poizvedba pove, kaj odgovarjajo imenski strežniki.
Če se ti dve stvari ne ujemata, je to znak, da je nekaj narobe. Na primer, če ste pri registrarju spremenili imenske strežnike, nova stranka pa cone še ni pripravila (lekcija 2.3).
Zakaj je ta delitev pomembna
S tem znanjem lahko veliko težav hitreje umestite:
- "Moja domena je potekla." To je zadeva registrarja in registra, ne DNS. Po poteku lahko domena pride v karanteno; takrat DNS ne deluje več.
- "Želim spremeniti svoje zapise." To urejate pri stranki, ki upravlja imenske strežnike, ne nujno pri registrarju.
- "Želim prenos k drugemu ponudniku." Za novega registrarja potrebujete prenosno kodo. Za drugo stranko za DNS prenosa domene ni treba izvesti: spremenite samo imenske strežnike.
- "Prejel sem e-pošto od ICANN ali registra." To je lahko pristno (na primer zahteva za potrditev Vašega e-poštnega naslova), lahko pa gre tudi za lažno sporočilo (phishing). Vedno preverite prek svojega registrarja.
Povzetek
- IANA (del ICANN) vodi evidenco, katere vrhnje domene obstajajo in kdo jih upravlja.
- Vsaka vrhnja domena ima en register, na primer Register.si (Arnes) za
.siin Verisign za.com. - Registrirate prek registrarja; pri njem urejate med drugim imenske strežnike, podatke imetnika in prenosno kodo.
- Imetnik je lastnik domene; poskrbite, da ste to Vi.
- Z whois/RDAP vidite, kaj je zapisano pri registru, z DNS poizvedbo pa, kaj odgovarjajo imenski strežniki.
Kviz
Naloga
Naloga Z1.3: Imenski strežniki domene internet.nl. S poizvedbo whois ali RDAP (ali z DNS poizvedbo za zapis NS) poiščite, katere imenske strežnike ima internet.nl. Vnesite jih.
Dodatno branje
Ti članki opisujejo stanje pri WebOké. Pri drugih registrarjih deluje podobno.