Končnice in njihovi registryji

Modul 1: Kako deluje sistem domen · Čas branja: 9 minut

Učni cilj: Po tej lekciji boste znali razlikovati vrste končnic, za vsako končnico navesti registry in pojasniti, zakaj se pravila med končnicami razlikujejo.

Ključni pojmi: končnica, TLD, ccTLD, gTLD, nove gTLD, IANA, ICANN, registry, zahteve posamezne končnice

Zadnji del imena

Vsako domensko ime se konča s končnico: .nl, .de, .com, .shop. Strokovno se imenuje domena najvišje ravni ali TLD. Kako je ime sicer sestavljeno (oznake, poddomene, pika na koncu), se naučite v tečaju o DNS, lekcija 1.2. Tukaj gre za nekaj drugega: končnica določa, čigava pravila veljajo za Vaše ime.

To opazite šele, ko je pomembno. Kdo sme registrirati ime? Kateri znaki so dovoljeni? Koliko časa imate, da si povrnete pozabljeno ime? Kako se imenuje koda, s katero domeno prenesete? Odgovor na vsa ta vprašanja je: odvisno od končnice. Ime s končnico .nl in ime s končnico .com sta za obiskovalca videti enako, v ozadju pa veljajo povsem drugačna pravila igre.

Državne in splošne končnice

Obstajata dve glavni vrsti končnic.

• ccTLD (country code TLD) so dvočrkovne državne kode: .nl za Nizozemsko, .de za Nemčijo, .be za Belgijo. V to skupino spada tudi .eu, čeprav Evropska unija ni država.
• gTLD (generic TLD) so splošne končnice, kot so .com, .org in .net. V zadnjih letih je nastalo veliko novih gTLD: končnice za panogo ali kraj, na primer .shop, .app ali .amsterdam.

Razlika je več kot le ime. Za gTLD osnovna pravila določa ena svetovna organizacija. Pri državni končnici upravljavec v tej državi večinoma sam določa, kaj velja. Za slovensko končnico .si je registry Arnes (register.si).

Kdo vodi seznam?

Na vrhu sistema sta dve organizaciji.

• IANA vodi evidenco o tem, katere končnice obstajajo in kdo upravlja posamezno končnico. IANA je del organizacije ICANN.
• ICANN je mednarodna neprofitna organizacija. ICANN določa pravila za gTLD: kaj je javno dostopno o imetniku, kako poteka prenos, kdaj Vas mora registrar opozoriti na potek domene. Za državne končnice, kot je .nl, ICANN teh pravil ne določa.

Pod njima ima vsaka končnica natanko en registry: organizacijo, ki vodi register te končnice in določa pravila. Najbolj znani za nizozemske in belgijske podjetnike:

Nekaj številk za predstavo o obsegu (stanje novembra 2026): registriranih je dobrih 6 milijonov imen .nl, dobrih 18 milijonov imen .de in dobrih 3,6 milijona imen .eu.

Pomembno je vedeti: skoraj nikoli ne registrirate neposredno pri registryju. Obrnete se na registrarja, ki registracijo posreduje v Vašem imenu (lekcija 1.3). Registry Vas kljub temu vidi kot imetnika in njegova pravila veljajo tudi za Vas.

Pravila se med končnicami razlikujejo

Spodaj je nekaj razlik, na katere boste v tem tečaju pogosto naleteli. Ni Vam jih treba še znati na pamet; gre za to, da vidite, kako velike so razlike.

Kdo sme registrirati. Ime .nl sme registrirati vsakdo, kjer koli na svetu živi. Če živite zunaj Nizozemske, za uradne dokumente kot Vaš naslov za vročanje velja pisarniški naslov SIDN v Arnhemu. Ime .de sme registrirati tudi nekdo zunaj Nemčije; nemški naslov za pravno pošto morate določiti le, če to zahteva nekdo, ki ima pravico do znamke ali imena. Ime .be sme registrirati vsakdo. Za .eu so zahteve strožje: biti morate državljan države EU, Islandije, Lihtenštajna ali Norveške ali živeti v eni od teh držav, ali pa mora imeti Vaša organizacija tam sedež.

Kateri znaki so dovoljeni. V imenu .nl so dovoljene samo črke od a do z, številke in vezaj. Pri .de in .be so dovoljene tudi črke z naglasi in preglasi (lekcija 2.4).

Kontaktne osebe. Pri .nl morate poleg imetnika navesti še administrativni in tehnični kontakt. DENIC za .de od leta 2018 registrira samo še imetnika. Za .com in druge gTLD je administrativni kontakt od avgusta 2025 odpravljen (modul 3).

Po odpovedi ali poteku. Ukinjeno ime .nl gre za 40 dni v karanteno (quarantaine), enako kot ime .eu ali .be. Pri imenu .de velja 30 dni, v katerih ga lahko povrne samo zadnji imetnik. Ime .com gre skozi vrsto faz z lastnimi imeni (modul 5).

Koda za prenos. Pri .nl se imenuje token, pri .de AuthInfo, pri .eu transfer authorisation code, pri .be pa jo DNS Belgium pošlje sam po e-pošti (modul 6).

Nauk iz tega: pri vsaki končnici, o kateri razmišljate, preberite pravila registryja ali vsaj povzetek, ki ga ponuja Vaš registrar. Kar je pri eni končnici običajno, je lahko pri drugi prepovedano.

Zakaj je to pomembno za Vas kot imetnika

Recimo: Bakkerij Example v Utrechtu ima za spletno stran example.com in želi še ime .nl in ime .eu. Takrat veljajo trije sklopi pravil: pravila Verisign in ICANN za ime .com, pravila SIDN za ime .nl in pravila EURid za ime .eu. Če pekarna zaradi pozabljenega podaljšanja izgubi eno ime, je od končnice odvisno, koliko časa ima, da ga povrne. In če pozneje preide k drugemu registrarju, potrebuje tri vrste kod.

Pogosta napaka je misliti, da je „registry“ ena sama ustanova, ki ureja vse. Če prejmete e-pošto od „registra domen“, ki Vas poziva k hitremu plačilu, preverite, kdo je pošiljatelj v resnici. SIDN na primer sam imetnikom ne prodaja imen .nl. Lekcija 7.1 to obravnava podrobneje.

V praksi: tako deluje pri WebOké

Če pri WebOké iščete ime z možnostjo Iskanje domene, pod rezultatom vidite „Druge končnice za“ Vaše ime: petnajst priljubljenih končnic hkrati, pri vsaki pa, ali je prosta ali zasedena. S klikom na „Prikaži vse razpoložljive končnice“ vidite še ostale. To je priročno za primerjavo, ne pove pa ničesar o pravilih posamezne končnice: ta se, kot rečeno, razlikujejo po registryjih. Pri drugih registrarjih iskanje deluje podobno.

Povzetek

• Končnica (TLD) določa, katera pravila veljajo za Vaše domensko ime.
• ccTLD so državne kode, kot so .nl, .de in .be (ter .eu); gTLD so splošne končnice, kot sta .com in .org, ter nove gTLD.
• IANA vodi evidenco obstoječih končnic; ICANN določa pravila za gTLD, ne pa za državne končnice.
• Vsaka končnica ima en registry: SIDN, DENIC, DNS Belgium, EURid, Verisign, Public Interest Registry.
• Kdo sme registrirati, kateri znaki so dovoljeni, kaj se zgodi po poteku in kako poteka prenos: to se med končnicami razlikuje.

Kviz

Naloga

Naloga A1.2: Kateri registry? (primer). Bakkerij Example je zbrala vsa svoja domenska imena in želi za vsako ime vedeti, kateri registry določa pravila. Ima imena s šestimi končnicami: .nl, .de, .eu, .be, .com in .org. Za vsako končnico izberite registry s spustnega seznama. Na vsakem spustnem seznamu je istih šest možnosti:

• SIDN
• DENIC
• EURid
• DNS Belgium
• Verisign
• Public Interest Registry

Program Vaše odgovore primerja s stalnim ključem. Vseh šest pravilnih pomeni zeleno, pet pravilnih oranžno. Ob napaki lahko poskusite znova.

Za nadaljnje branje

• Kaj je SIDN in kje se registrirajo domene .nl?
• Kdo je EURID in kdo registrira imena .EU?
• Zgodovina domenskega imena
• Brezplačen DNS tečaj 1.2: Kako je sestavljena domena