Pot elektronskega sporočila

Modul 1: Kako deluje e-pošta · Čas branja: 9 minut

Učni cilj: Po tej lekciji boste znali korak za korakom opisati, kako sporočilo pride od pošiljatelja do prejemnika, in pri vsakem koraku povedati, kateri program ali strežnik opravi delo.

Ključni pojmi: poštni program (MUA), strežnik za pošiljanje (MSA, submission), poštni strežnik (MTA), zapis MX, čakalna vrsta, dostava (MDA), poštni predal, prevzemanje (IMAP/POP3), ovojnica, glave sporočila

E-pošta je pošta, ne klepetalno sporočilo

Ko pošljete sporočilo prek klepetalne aplikacije, gre to prek enega samega podjetja: aplikacija pošiljatelja in aplikacija prejemnika govorita z istimi strežniki. E-pošta deluje drugače. Pošiljatelj in prejemnik sta lahko vsak pri drugem ponudniku: eden pri gostiteljskem podjetju, drugi pri Gmailu, tretji pri Microsoft 365 ali pri svojem lastnem poslovnem strežniku. Kljub temu sporočilo prispe. To uspe, ker vsi poštni strežniki po svetu sledijo istim dogovorom.

E-pošto lahko dobro primerjate z navadno pošto. Napišete pismo (sporočilo), ga vstavite v kuverto z naslovom (ovojnico), odnesete ga do poštnega nabiralnika (strežnik za pošiljanje), poštno podjetje ugotovi, kje je naslov (poizvedba po zapisu MX), pismo prepelje do pravega sortirnega centra (prejemni poštni strežnik), ta pa ga odloži v nabiralnik prejemnika (poštni predal). Prejemnik ga tam prevzame, ko mu to ustreza.

Postaje po vrsti

Recimo, da Ana pošlje e-pošto z naslova anna@example.com na jan@example.net. Zgodi se naslednje:

Pri manjših ponudnikih so MSA, MTA in MDA pogosto en in isti program na enem strežniku. Pri velikih ponudnikih gre za ločene gruče strežnikov. Za Vas to ni posebej pomembno: gre za vloge, ne za ločene naprave.

Bodite pozorni na razliko med korakom 1 in korakom 4. Oba uporabljata SMTP, Simple Mail Transfer Protocol (RFC 5321). Pri koraku 1 pa se prijavite in uporabite vrata 587 ali 465; temu rečemo submission (RFC 6409). Pri koraku 4 strežnika govorita med seboj na vratih 25, brez prijave: prejemni strežnik sprejme pošto za svoje lastne domene od kogar koli. V lekciji 1.4 boste videli, zakaj je ta ločitev potrebna.

Korak 3 od blizu: poizvedba po zapisu MX

Strežnik pošiljatelja sam po sebi ne ve, kje example.net prejema svojo pošto. Zato poizve DNS:

example.net.   3600  IN  MX  10 mx1.mailprovider.example.
example.net.   3600  IN  MX  20 mx2.mailprovider.example.

Nižje število ima prednost. Strežnik najprej poskusi mx1, in če ta ne odgovori, mx2. Nato poizve IP-naslov tega imena (zapis A ali AAAA) in vzpostavi povezavo.

Dva posebna primera, na katera boste naleteli v praksi:

• Brez zapisa MX. Takrat pošiljatelj poskusi zapis A ali AAAA same domene (tako imenovani "implicitni MX" iz RFC 5321, odstavek 5.1). To je ostanek iz preteklosti in ne deluje zanesljivo; vsaka domena, ki prejema pošto, bi morala imeti zapis MX.
• Ničelni MX (null MX): 0 . To pomeni: "ta domena nikoli ne prejema pošte" (RFC 7505). Domena example.com ima tak zapis. Pošiljatelj takoj odneha in takoj vrne sporočilo o napaki, namesto da bi dneve poskušal znova.

Kako natančno delujejo zapisi MX in prioritete, lahko preberete v lekciji 4.1 tečaja o DNS.

Čakalna vrsta: e-pošta sme trajati malo dlje

Sporočilo ne prispe vedno v eni sekundi. Če prejemni strežnik ne odgovori ali reče "poskusite znova pozneje" (koda, ki se začne s 4), sporočilo ostane v čakalni vrsti strežnika za pošiljanje. Ta poskusi znova pozneje, vsakič z nekoliko daljšim razmikom. RFC 5321 (odstavek 4.5.4.1) priporoča vsaj 30 minut med poskusi in opustitev šele po 4 do 5 dneh. Mnogi strežniki po nekaj urah že pošljejo opozorilo ("delayed", še ni dostavljeno), po nekaj dneh pa dokončno sporočilo o napaki.

To je velika prednost e-pošte: če je poštni strežnik uro dni nedosegljiv, se nobeno sporočilo ne izgubi. To je tudi razlog, da sporočilo včasih prispe šele ure pozneje. V modulu 6 boste videli, kako prepoznate tako zakasnitev.

Ovojnica in glave sporočila: dva naslova

Tako kot pri navadni pošti ima tudi sporočilo e-pošte dve vrsti naslovov:

• Ovojnica. To so naslovi, ki jih strežniki med seboj uporabljajo v SMTP-pogovoru: MAIL FROM (pošiljatelj za sporočila o napakah, pozneje viden kot Return-Path) in RCPT TO (prejemnik). Strežniki dostavljajo na podlagi ovojnice.
• Glave sporočila (headers). To je tisto, kar je zapisano v samem pismu: From:, To:, Cc:, Subject:, Date:. Vaš poštni program te prikaže.

Največkrat sta enaka, a ne vedno. Prejemnik v BCC je sicer naveden v ovojnici, ni pa v glavah sporočila; zato ga drugi ne vidijo. Storitev za novičnike kot naslov pošiljatelja v ovojnici navede svoj lastni naslov, tako da sporočila o napakah prispejo k storitvi, medtem ko je v From: naveden Vaš naslov. Goljuf pa lahko v From: vpiše, kar koli želi.

Zakaj je to pomembno: SPF preverja pošiljatelja v ovojnici, uporabnik pa vidi From:. Zato obstaja DMARC, ki ta dva poveže (modul 4).

Kje lahko gre kaj narobe

S to sliko lahko pri vsaki težavi vprašate: pri kateri postaji gre kaj narobe?

• Pošiljanje ne uspe (sporočilo o napaki takoj v Vašem programu): korak 1 ali 2. Skoraj vedno gre za nastavitve: vrata, prijava, geslo (modul 2).
• Prejmete povratno sporočilo (bounce): korak 4 ali 5. Prejemni strežnik je zavrnil sporočilo ali naslov ne obstaja (modul 6).
• Sporočilo prispe, a v mapi z vsiljeno pošto: korak 5. Prejemnik sporočilu ne zaupa (modula 4 in 5).
• Prejemnik ne vidi ničesar, Vi pa ne prejmete sporočila o napaki: sporočilo morda še čaka v čakalni vrsti ali pa je bilo pri prejemniku tiho filtrirano. Tukaj pomagajo dnevniki strežnika za pošiljanje (modul 6).
• Nobeno sporočilo ne prispe za Vašo domeno: korak 3. Zapisi MX niso pravilni, na primer po selitvi (modul 8).

V praksi: tako je videti pri gostiteljskem paketu

Pri gostiteljskem paketu WebOké en strežnik na paket opravlja vse vloge: Vaš poštni program dostavi sporočilo temu strežniku (korak 1 in 2), strežnik ga pošlje naprej (korak 3 in 4) in prejema pošto za Vašo domeno (korak 5). V DirectAdmin lahko s funkcijo Sledenje e-pošti za vsako sporočilo preverite, ali je bilo dostavljeno. Pri drugih ponudnikih deluje podobno; tam se taka funkcija imenuje na primer "sledenje sporočilom" ali "mail log".

Povzetek

• Sporočilo gre od Vašega poštnega programa (MUA) prek strežnika za pošiljanje (MSA/MTA) do prejemnega strežnika (MTA/MDA) in od tam do poštnega programa prejemnika.
• Pošiljanje iz Vašega programa je SMTP-submission s prijavo (587/465); strežniki med seboj govorijo SMTP na vratih 25; prevzemanje poteka prek IMAP ali POP3.
• Strežnik pošiljatelja poišče zapise MX domene za znakom @. Ničelni MX (0 .) pomeni: ta domena ne prejema pošte.
• Sporočilo, ki ga ni mogoče takoj dostaviti, ostane v čakalni vrsti in se znova poskuša dostaviti še nekaj dni.
• Ovojnica (Return-Path) in glave sporočila (From) sta dva različna pošiljatelja. SPF preverja prvega, uporabnik pa vidi drugega.

Kviz

Naloga

Naloga Z1.1: Iskanje prvega poštnega strežnika. Poiščite zapise MX za gmail.com (ali za Vašo lastno domeno). Vpišite, kateri strežnik se poskusi prvi, z njegovo vrednostjo prioritete, in en IP-naslov (IPv4 ali IPv6) tega strežnika. Program v živo poizveduje po istih podatkih in jih preveri.

Za nadaljnje branje

Koraki v teh člankih veljajo za nadzorne plošče WebOké; pri drugih ponudnikih deluje podobno.

• Razlaga postopka pošiljanja e-pošte / SMTP
• Priročnik DirectAdmin 8.7: IMAP ali POP3: kakšna je razlika?
• Brezplačen tečaj DNS 4.1: Zapisi MX in prioriteta
• RFC 5321 (SMTP), odstavek 5.1 (MX in implicitni MX) ter 4.5.4.1 (ponovno poskušanje); RFC 7505 (null MX)